Zakaj Občina Piran laže občinskim svetnikom?

Selitev igralnega salona Adonis

Zakaj in v čigavem imenu župan Peter Bossman preprečuje turistično investicijo, ki bi odprla nova delovna mesta v kraju?

*****

Na področju igralništva, ki bi moralo biti eden stebrov portoroškega turizma, se dogajajo zelo čudne reči. Ne samo, da se s pomočjo vrha občinske politike odvija čudna divja privatizacija državnega podjetja Casino Portorož, temveč župan Peter Bossman z manipulacijami preprečuje investicijo domačega družinskega podjetja in pri tem ni povsem jasno v interesu katerega omrežja to počne.

Igralni salon Adonis je uveljavljen manjši igralni salon v lasti domačega družinskega podjetja. Zaradi zgrešene državne politike na področju igralništva in zaradi zgrešene občinske politike na področju turizma se je kot mnoga druga podjetja v kraju znašel v slepi ulici stagnacije. Zato so ugotovili, da morajo sami narediti prelom in da enostavno ne morejo čakati na državo ali občino. Seveda pa nikakor niso pričakovali, da bo občina Piran namesto, da bi pomagala pri razvojnih načrtih, z lažmi in manipulacijami le-te celo uničevala.

Svojo vizijo razvoja so temeljili na strategiji razvoja turizma, ki jo je sprejel občinski svet občine Piran. Poiskali so strateškega partnerja, ki je sicer prav tako povezan z lokalnim okoljem. In razvili so načrt, ki bi z nekaj milijonsko investicijo ne samo popestril turistično ponudbo v tem zaspanem kraju, temveč odprl krvavo potrebna nova delovna mesta. Stvari so se torej lotili tako, kakor to poteka vrazvitem svetu. In kljub težkim gospodarskim časom jim je to odlično uspevalo. Vse do trenutka, ko je v proces posegel župan Peter Bossman.

Kljub temu, da gre pri projektu samo za selitev že obstoječega igralnega salona za nekaj sto metrov v istem kraju, je namreč potrebna gora birokratskih papirjev. V tej verigi papirjev je potrebno tudi soglasje občinskega sveta, kar je sicer korak, ki je predviden predvsem ob odpiranju novih igralnih salonov zato, da ima lokalna skupnost možnost usklajevanja svojega razvoja. A zaradi birokratskih postopkov je ta korak nujen tudi pri selitvah že uveljavljenih igralnih salonov v istem kraju.

Toda zaradi nezakonitega posega župana Petra Bossmana, kar preiskujejo organi pregona, ta zadeva nikoli sploh ni prišla do občinskega sveta. Namesto tega je župan kar sam v Ljubljano poslal negativno mnenje in pri tem presegel svoja pooblastila. Zakaj? To nikomur ni povsem jasno. Kroži vrsta govoric o prepletenosti župana z različnimi omrežji in podobne zgodbe. A to je povsem nepomembno.

Pomembno je le to, da je s tem svojim samovoljnim dejanjem kršil zakon in zavrl eno redkih turističnih investicij v našem kraju.

In kako si je lahko dovolil kaj takega? In s kakšnimi argumenti je to storil? Z lažmi in manipulacijami.

Prva laž: objekt, v katerega bi se preselil igralni salon, naj bi bil predviden za rušenje in zato dejavnost v tem objektu ni mogoča.

To je seveda laž. Objekt je povsem legalen in v njem tudi legalno poteka turistična dejavnost in bo potekala tudi v prihodnjih letih. Kar se tiče izvedbenih prostorskih aktov za ta objekt veljajo prostorsko ureditveni pogoji (izvirno iz leta 1993 in zadnjič spremenjeni leta 2008), kar jasno izhaja celo iz lokacijske informacije, ki jo je za ta objekt izdala sama občina Piran.

Na kaj pa se sklicuje župan Peter Bossman? Na družbeni prostorski plan iz leta 2004, v katerem je za območje, znotraj katerega se nahaja ta objekt, resda zapisana smernica »stavbišče se spremeni v parkovne površine«. Toda kakšna je funkcija tega prostorskega akta in kaj to res pomeni? Ta dokument določa zgolj programske smernice, ki pa se lahko v življenje realizirajo samo prek izvedbenih prostorskih aktov. Torej ta dokument sam po sebi določa samo okvir za izvedbeno ureditev.

In tega drugega koraka občina Piran nikoli ni naredila. Zakaj? Zato ker je občinski svet to programsko smernico zavrnil, ker ni hotel sprejeti predlaganega izvedbenega lokacijskega načrta, ki je temeljil na teh smernicah. Namesto tega je občinski svet tedaj sprejel sklep, da se bo za bodočo ureditev tega območja izvedel javni natečaj. Do novega izvedbenega prostorskega akta pa enostavno veljajo obstoječi prostorski akti.

In tega sklepa do današnjega dne občina še ni izvedla. Še več, temu sklepu navkljub v sosednjih območjih sprejema izvedbene prostorske akte, ki so v nasprotju s tem sklepom. Toda očitno so pri tem v igri nekateri drugi interesi in nekateri drugi akterji. A to v tej zadevi niti ni tako pomembno.

V primeru igralnega salona Adonis si je župan preprosto moral nekaj izmisliti in s tem skušal zamegliti svojo prekoračitev pooblastil, ko tega vprašanja ni hotel predstaviti občinskemu svetu. Objekt je torej povsem legalen in v skladu z obstoječimi prostorskimi akti. Še več, to vprašanje niti ni razlog, ki bi ga lahko župan v tem koraku birokratske procedure sploh uporabil. O tem bi namreč lahko odločala samo upravna enota, ko bi se odprlo vprašanje uporabnega dovoljenja za izvajanje te dejavnosti. In pri tem pridemo do druge laži.

Druga laž: načrtovani posegi terjajo novo uporabno dovoljenje in novo gradbeno dovoljenje, ki ga investitor ne sme dobiti.

To seveda ni res in končno se to župana tudi čisto nič ne tiče. Saj ni šerif, ki bi lahko odločal o vseh podrobnosti življenja v kraju, temveč obstajajo razne institucije, ki imajo vsaka svojo vlogo. In o tem vprašanju odloča upravna enota, ki bi to drugo laž župana Petra Bossmana razkrila in zavrnila.

Predvidena dejavnost in tudi predvideni ureditveni posegi so namreč povsem v skladu z obstoječimi dovoljenji. Kako to? Ker je celoten objekt namenjen gostinski dejavnosti že na podlagi uporabnega dovoljenja iz leta 1973 in ker je predvidena dejavnost povsem v skladu s tem dovoljenjem. Še več, ne glede na to, da je v objektu tudi nekaj etažnih delov, v katerih se izvaja trgovska dejavnost, je tisti del objekta, kamor je predvidena selitev igralnega salona, z vsemi papirji in dokumenti predviden za gostinsko dejavnost.

Torej je trditev, da bi selitev igralnega salona potrebovala novo uporabno dovoljenje in novogradbeno dovoljenja navadna laž. Predvidena dejavnost je torej v skladu z obstoječo namembnostjo objekta in obstoječim uporabnim dovoljenjem. Pa ne samo to, tudi predvideni ureditveni posegi bi potekali znotraj obstoječega objekta na takšen način, da enostavno ni potrebe po novem gradbenem dovoljenju.

Torej je predvidena selitev igralnega salona in predvidena ureditev prostora povsem v skladu z obstoječimi prostorskimi akti ter v skladu z obstoječimi dovoljenji. Trditve župana Petra Bossmana so zato navadna laž, s katero skuša skriti dejstvo, da je prekoračil svoja pooblastila, ko je samovoljno zavrnil vlogo, čeprav bi o tem moral odločati občinski svet.

Vsaj ta vidik zgodbe je sedaj rešen zahvaljujoč občinskim svetnikom, ki so sami uvrstili to točko na svoj dnevni red in tako naredili prvi korak proti županovi samovolji. O županovem ravnanju bodo sicer odločali ustrezni organi pregona, ki ta primer preučujejo. Vsekakor pa ostane vprašanje, zakaj župan to sploh počne? Zakaj zavira eno redkih investicij v njegovem mandatu, čeprav je le-ta povsem v skladu s strategijo turističnega razvoja in bi popestrila ponudbo našega povsem zaspanega kraja. Ali to dejansko počne zaradi odvisnosti od čudnih omrežij, ki vodijo bistveno dogajanje v naši občini?

To so odprta vprašanja, na katera bomo morali dobiti odgovore v prihodnjem letu. Saj je končno od tega odvisna prihodnost našega kraja. In v času gospodarske krize si takih zgodb in takega župana enostavno ne moremo več privoščiti.